CBAMOBILITY

What is circular economy at Knof Circular Lab in Krsko, Slovenia (Article in Slovenian)

KAJ JE KROŽNO GOSPODARSTVO?

NAČRTOVANJE / OBLIKOVANJE, PROIZVODNJA / PREDELAVA, DISTRIBUCIJA, PONOVNA UPORABA, ZBIRANJE, RECIKLIRANJE

 

 

 

1.    KAJ JE KROŽNO GOSPODARSTVO?

Narava je ciklična. Vse okoli nas ima svoj življenjski cikel in tako je že milijarde let. Vsi ekološki procesi so optimizirani in ciklično povezani. No, skoraj vsi. Človeštvo se mora še veliko naučiti od narave in od veliko bolj preprostih življenjskih oblik.

Civilizacija je danes podvržena linearnemu gospodarstvu, ki ga poganja želja po večni rasti z omejenimi resursi. Posledica je izraba vseh virov in kopičenje smeti.

KROŽNO GOSPODARSTVO želi izničiti proizvodnjo odpadkov oz. jih spremeniti nazaj v surovine in jih neštetokrat znova uporabiti. Model je sestavljen iz načrtovanja / oblikovanja, proizvodnje / predelave, distribucije, ponovne uporabe, zbiranja, recikliranja in seveda ponovno od začetka. Cikel si želimo ponoviti s čim manjšo porabo energije in čim manj onesnaževanja. Ampak kako?

»Reciklaža ni dovolj za sklenjen krožni snovni tok. In kako ga je mogoče doseči?«

Najprej bomo razdelili  izziv prehoda v krožno prihodnost na dva dela. Prvi je, da čim bolje pospravimo smeti, ki smo jih ustvarili do danes. Drugi pa, da ustvarimo sistem in materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabljati neštetokrat. Pa se lotimo prvega. Ločimo vrste odpadkov. Najprej pomislimo na plastiko, ki ji je namenjeno, da ostane z nami skoraj za zmeraj, potem pomislimo na tekstil, kovine, hrano, papir, steklo, e-odpadke … Na marsikaterem svetovnem smetišču še zmeraj na svoj konec čakajo kosi plastike, ki so bili ustvarjen v drugi polovici 19. stol. Tako da plastika odložena v naravi razpada še danes.

Danes poznamo 15 različnih klasičnih vrst plastik in 17 posebnih. Od teh je danes mogoče ekonomično reciklirati samo 3 vrste in pogojno dodatne tri (če je cena nafte višja od 100 dolarjev na sodček). Ostale lahko le pokrijemo z zemljo ali zažgemo v sežigalnici. Zato je najpomembnejše, da ustavimo proizvodnjo plastike, ki se je ne da reciklirati! Že ustvarjeno plastiko, ki je ni mogoče reciklirati, pa spremeniti v gorivo, ki bo nadomestilo sveže načrpano surovo nafto.

»Vendar smo na pravi poti. Velika ovira pri optimizaciji snovnih tokov je ekonomske narave. Večini recikliranih surovin konkurirajo poceni deviški materiali, ki pa nimajo pri svoji pridelavi upoštevanega ekološkega stroška.«

Deleži odpadkov so deljeni: Plastika predstavlja približno 13%. Največji delež odpadkov (25 %) predstavljata karton in papir, ki pa ga je mogoče reciklirati od 5x do 7x. Sledi hrana s 15 %, organski odpadki (veje, košena trava, listje) s 13 %, kovina s slabimi 10 %, les s slabimi 7 %, tekstil 6 %, steklo 4 %, guma in usnje 3 % in ostali odpadki 4 %. In sedaj se vprašajmo, kako lahko zakrožimo ostale odpadke. Hrano, in ostale organske odpadke moramo kompostirati in ustvarjeni metan ujeti ter ga uporabiti kot gorivo. Papir je potrebno reciklirati kolikokrat je mogoče in na koncu kompostirati. Kovine že danes uspešno zbiramo in recikliramo, vendar so naše potrebe tako visoke, da nam reciklirana kovina ne zadošča. Steklo se relativno dobro reciklira . Les se spremeni v kurivo ali polnilo. Na koncu pa še dve kategoriji, ki predstavljata zelo veliko težavo. Tekstil in e-odpadki. Obe kategorij sta v porastu ustvarjanja odpadkov in največji problem je v tem, ker so materiali v teh izdelkih pomešani ter jih je težko reciklirati.

Sedaj ko smo orisali sedanjost, si vzemimo še čas za oris prihodnosti. Najpomembneje je izdelovati predmete, ki jih je mogoče enostavno razstaviti na čiste materiale in jih nato ponovno uporabiti.

Vendar reciklaža ni dovolj za sklenjen krožni snovni tok. In kako ga je mogoče doseči? Najprej s popolno drugačnim pristopom pri oblikovanju izdelkov, imenovanim tudi »design management«. To pomeni, da pri vsakem izdelku že pri načrtovanju upoštevamo, kaj bomo storili z njimi, ko ga iztrošimo. Poleg samega izdelka je potrebno upoštevati, kako se izdelek transportira, kakšna je njegova embalaža, kako vzdržljiv je in kako popravljiv. Prav tako je potrebno izdelke izdelati s pomočjo energije, pridobljene iz trajnostnih virov. In kako se tega lahko lotijo podjetja že danes ali v bližnji prihodnosti? Zopet lahko rešitev predstavimo v dveh oblikah in sicer  z neposrednim in posrednim krožnim pristopom.

Podjetja ali proizvajalci pri neposrednem pristopu skrbijo za ustvarjanje predmetov in nato za reciklažo izdelka. Primer: Apple je izdelal robota z imenom Daisy, ki v eni uri uspešno razstavi do 200 iPhonov, kar znese do 1 milijona naprav letno. Večina materialov pa se nato reciklira. Uporabnik, ki svoje odslužene naprave pošlje Applu, pa dobi vavčer oz. popust pri nakupu novega telefona. Vseeno je to le kaplja v morje, saj Apple proda letno preko 250 milijonov naprav. V letu 2019 pa so aktivno pričeli tudi s tovarniškimi popravili naprav, ki še niso bile odslužene in s tem pred »Daisy« rešili dodatnih 7,8 milijona naprav. Njihova ambicija pa se ne konča tukaj . V letu 2020 so pričeli s programom iPhone upgrade, kjer niste lastnik telefona ampak zgolj njegov najemnik. Oni pa vam vsako leto pošljejo novo napravo, staro pa obnovijo ali reciklirajo. Če želite napravo uporabljati po letu dni, vam znižajo obrok. Zavedamo se, da so Apple in njegovi konkurenti eni izmed velikih onesnaževalcev in s  tem, ko so njihove naprave težko popravljive, ustvarjajo neke vrste monopol, saj so proizvajalci le teh edini, ki jih lahko popravijo in s tem niso dosegljive širši populaciji.

»V naslednjih letih se bo na področju recikliranih surovin zgodila revolucija v obliki prehoda v krožno gospodarstvo. Naši koši za smeti bodo postali zakladi.«

Posredni snovni krožni tok pa daje več svobode uporabnikom in proizvajalcem pri uporabi in reciklaži njihovih izdelkov. Vendar ima takšna oblika zbiranja odpadkov veliko več izzivov. V sam proces zbiranja, sortiranja, recikliranja in obdelave in nato uporabe recikliranih surovin je vpletenih veliko več ljudi in organizacij. Pri vsakem koraku reciklaže lahko nastane veliko neznank, ki pa se jih rešuje na načine, ki znižujejo uporabnost recikliranih surovin. Uporabnik lahko izdelek sortira napačno, komunalna podjetja so zaradi tega ali zaradi neustrezne strukture materialov prisiljene izdelke poenostavljeno ločevati, kar privede do razvrednotenja reciklirane surovine. Proizvajalci pa lahko te surovine uporabijo le za bolj enostavne produkte, čemur v žargonu rečemo »downcycling«.

Nobeden od sistemov zbiranja in predelave odpadkov ni brez napak. Neposreden je drag in ga je mogoče implementirati zgolj za nišne trge, posrednega pa je težko nadzorovati in zato ne more biti optimiziran in ekonomičen. Vendar smo na pravi poti. Velika ovira pri optimizaciji snovnih tokov je ekonomske narave. Večini recikliranih surovin konkurirajo poceni deviški materiali, ki pa nimajo pri svoji pridelavi upoštevanega ekološkega stroška in so zato zelo konkurenčni. In dokler je bilo mogoče odpadek na takšen ali drugačen način umakniti izpred naših oči in njegov negativni učinek na okolje ni vplival na naš vsakdan, tega stroška nikoli nismo dodali ekstrakciji teh virov. Danes pa teh učinkov ne moremo več zanikati in so pričeli zelo vplivati na naša življenja, zato se je ta strošek že začel pripisovati tem surovinam. In na drugi strani se vse več podjetij zaveda, da bo neekonomsko vzdrževati poslovne modele, ki bodo uporabljali deviške materiale. Zato se je pričelo povečevati povpraševanje po recikliranih surovinah in s tem tudi njihova cena. V dobi kapitalizma pa nas »na žalost« le denar premakne, da pričnemo iskati potrebne rešitve.

2.    REŠITVE ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO.

V naslednjih letih se bo na področju recikliranih surovin zgodila revolucija v obliki prehoda v krožno gospodarstvo. Naši koši pod umivalniki bodo postali zakladi. Naivno je pričakovati, da bomo lahko nenadzorovano kopičenje smeti prepuščali komunalnim podjetjem in ostalim zbirnim centrom. Odgovornost najprej nosijo podjetja, ki oblikujejo izdelke zgolj po kriteriju donosa in brez ekološkega stroška. Tudi posamezniki s svojo masovno potrošnjo ne pomagamo. In kaj lahko pričakujemo ter kako se lahko ustrezno odzovemo? Države in komunalna podjetja bodo v bližnji prihodnosti spremenila svoje poslovne modele in svoje breme prerazporedila med podjetja in gospodinjstva. Podjetja, ki bodo uporabljala deviške materiale, bodo višje obdavčena, kar bo povzročilo večje povpraševanje po recikliranih surovinah, ki bodo s tem postale ekonomične. Tik pred tem bodo komunale pokale po šivih in bodo njihovi poslovni modeli potrebni reforme. Zato bodo v naše nabiralnike pričeli pošiljati višje račune in obenem izdelali sistem (tehtanje odpadkov), da bodo gospodinjstva plačevala realno ceno. To bo povzročilo povpraševanje po izdelkih brez odpadne embalaže in po iskanju alternativ za zniževanje mesečnih stroškov z naslova odpadkov. Komunale pa bodo ob povečanju povpraševanja po recikliranih surovinah pričele z optimizacijo recikliranja in zbiranja odpadkov. Ker pa celotnega bremena zbiranja, čiščenja in sortiranja odpadkov ne bodo zmogle same (decentralizacija je boljša za okolje), se bo to začelo nagrajevati v obliki zniževanja mesečnih stroškov komunalnih storitev. Denar, pridobljen z naslova podaje recikliranih surovin, se nameni nagrajevanju ter nadgradnji sortirnih in predelovalnih naprav.

Podjetja pa bodo prisiljena spremeniti svoje poslovne modele in opustiti trenutno masovno potrošnjo (hitra moda, izdelki za enkratno uporabo, izdelki, ki jih ni mogoče popraviti…). Najprej bo potrebno temeljno spremeniti načrtovanje izdelkov. Vsak izdelek bo moral imeti izdelan življenjski cikel. Vnaprej bo določena oblika proizvodnje (obnovljivi viri, etično, ekološka proizvodnja, reciklirani materiali…), pomembna bo tudi distribucija in podaljševanje življenjskega cikla (popravljanje, predelava, ponovna uporaba) in na koncu poenostavljeno recikliranje.

3.    KAJ LAHKO STORIMO ŽE DANES?

V preteklosti so pri problemu z odpadki z lahkoto pokazali na posameznika, vendar je danes zelo dobro znano dejstvo, da bodo morala najprej podjetja pomesti pred svojim pragom. Jim pa lahko pomagamo s svojim najučinkovitejšim volilnim glasom – na blagajni.  Potrebno pa je tudi aktivno podpreti dobre ideje, želje ter ukrepe, ki bodo podjetja prisilila k razmišljanju o čimprejšnjem vstopu v krožno gospodarstvo. Naša organizacija pa bo med tem poskrbela, da bodo podjetja čim lažje spremenila svoj način razmišljanja in se tudi z našo pomočjo prilagodila novemu okolju. V Krškem smo že pričeli z vzpostavitvijo Krožnega laboratorija, kjer bomo podjetjem in posameznikom ter komunalam omogočili iskanje novih rešitev. S pomočjo trgovin ponovne uporabe Stara šola pa že danes na štirih lokacijah ponujamo kvalitetne izdelke iz ponovne uporabe. Če želite bolje spoznati krožno gospodarstvo in sooblikovati boljšo prihodnost, ste vljudno vabljeni, da nas kontaktirate.

 

Kristijan Pinosa

 

Circular Lab predstavitev_uni
Tags:

Related Articles

A Letter from Ireland
KNOF business community: home to new circular economy business models, already alive in practice
Menu